Še malo in nakupi za podložke ne bodo moja skrb
Ko sem se sprehajala po gozdu sem, ne vem, zakaj prišla na misel, da v resnici ne vem, za kaj moj mož tolikokrat potrebuje podložke in me pošilja po njih. Ampak ko sem še enkrat pomislila, sem se spomnila, da sem po podložke šla nazadnje, kakšne pol leta nazaj. Vmes so bili pa kakšni vijaki in podobno.
Je le mizar po poklicu in ima svojo delavnico doma, tako, da je to vse potrošen material. Da ne govorim, da se mu delo vedno bolj povečuje in ne vem, ali ne bo pametno, da bi razmislil, da vzame že koga za pomoč. Počasi imam občutek, da ne dogaja več rokov najbolje, kar pa mislim, da ni najboljše. Pa še jaz bom lahko izvzeta iz nakupov, ko potrebuje podložke ali vijake ali nekaj.
Ko sva bila zvečer na večerji, sem mu omenila, da morda ne bi bilo slabo, da vzame kakšnega mizarja, ki bi mu malce, pomaga. Ko sem začela to temo, mi je sam rekel, da je revno te dni, razmišljal o tem, da bi lahko kaj takega res naredi. S tem bi se pa izogni še temu, da mene pošilja po podložke in vijake in podobno, ko ve, da imam tudi jaz veliko stvari. Včasih imava res iste misli in se potem vse izpelje zelo dobro. Včasih sva pa čisto nasprotnega mnenja in nikakor ne prideva na pametno rešitev. Tole danes me je pa prav pozitivno presenetilo.
Ko sva se o tem pogovarjala, sem se mu ponudila, če potrebuje pomoč pri pripravi oglasa in pri tem, da se oglas kje objavi. V prejšnjem podjetju sem morala velikokrat objavljati oglase za delo in poznam te stvari. Ker ve, da ni ravno vešč v tem in da nima živcev sva se res dogovorila, da mu sestavim oglas. Na koncu sem se še pohecala, če moram dodati med delovna opravila tudi kakšne redne nakupe za podložke ali kaj podobnega.
…