Linijski snegolovi so nekaj, za kar sem prvič slišal

Moj fant je končno dobil svojo hišo. Moj fant si je od nekdaj želel imeti svoj dom, svojo hišo in to je končno dobil. Kupila sva neko res staro hišo, ki je bila sredi ničesar in to je tudi nekaj, kar sva si oba zaželela. Želela sva si imeti hišico nekje na samem, zato da bi imela seveda mir in pa varnost v bodoče, ko bi imela otroke.

Linijski snegolovi so nekaj, za kar sem prvič slišal

To sva končno dobila, ampak hiša je bila res v zelo slabem stanju in vedela sva, da bo z njo zelo veliko dela. Ravno zato sem se odločila, da se ne bova takoj preselila v to hišo, ampak da bova ostala v najemu, saj drugače bo vse samo še slabše. Vsi okoli naju so seveda to odločitev razumeli, saj so tudi oni videli hišo in so vedeli, da tukaj ne bova živela zelo hitro. Prva stvar, ki jo je moj fant želel zamenjati, je bila definitivno streha. S tem sem se strinjala tudi jaz, saj je streha nekako najbolj pomemben del zato, ker se potem lahko lotiva vsega, kar je pod streho. Moram priznati, da se je že pri strehi precej zalomilo, saj sva slišala zelo veliko stvari, o katerih nisva vedela veliko. Midva načeloma o sami renovaciji nikoli nisva imela kaj dosti pojma, saj tega nikoli nisva delala. Eden od prijateljev nama je svetoval nekaj, za kar sva prvič slišala, in to so bili linijski snegolovi. Linijski snegolovi so vzdolžni elementi na strehi, ki zadržujejo zdrs snega in ščitijo žlebove ter ljudi pod streho – o tem sploh nisva razmišljala in nisva vedela, da je to nekaj, kar na strehi mora biti.

Ko sva začela brskati po spletu, kaj linijski snegolovi sploh so, sva ugotovila, da je to res nekaj, kar bo na strehi moralo biti, drugače bova dobila celo kakšno kazen. Zelo hitro sva se lotila dela in linijski snegolovi so bili tudi nekaj, kar sva kupila in na koncu dala na streho. Po sami strehi sva zelo hitro ugotovila, da se bova med to renovacijo še res zelo veliko naučila.…

Potreben servis računalnikov zaradi službenega dela

Prijatelj je vedno delal od doma, pa vendar se mu je zgodilo, da se je računalnik nenadoma ustavil. Probal je kar nekaj osnovnih rešitev, kot so ponovni zagon računalnika, preverjanje napajalnika in čiščenje predpomnilnika, vendar mu nič od naštetega ni pomagalo.

Potreben servis računalnikov zaradi službenega dela

Zato je preveril, ali je kakšen servis računalnikov v njegovi bližini ter se hitro odpravil do njih. Vedel je, da sam ne bo mogel težave tako hitro rešiti, prav tako pa je nujno potreboval računalnik zaradi dela. Tako namreč servis računalnikov opravi hitrejšo in natančnejšo diagnozo in prav tako lahko varneje ravna z osebnimi podatki ter prepreči izgubo. Na takšen način se podaljša življenjska doba računalnika, saj z rednim vzdrževanjem računalnik lažje deluje. Še posebej, ker ima servis računalnikov dostop do specializiranih rezervnih delov in več strokovnega znanja. Čeprav je vedel, da je dobro redno posodabljati operacijski sistem in programe ter čistiti ventilatorje in ohišje pred prahom vsaj enkrat na leto, je na te stvari vseeno nekoliko pozabil. Zato se je na servis računalnikov zanesel še toliko bolj, saj je po navadi ravno servis računalnikov tisti, ki vzdržuje te računalniške sisteme. Zelo je bil zadovoljen, saj so mu poleg popravila in zamenjave okvarjenih komponent računalnik temeljito očistili, odstranili prah, zamenjali termalno pasto in optimizirali operacijski sistem, tako da je računalnik začel delovati bistveno hitreje kot pred okvaro.

Prav tako so mu izdelali varnostne kopije podatkov in zaščitili dokumente, tako da je obdržal vse fotografije in ostale pomembne datoteke, tako službene kot osebne spomine. Na servisu so mu tudi svetovali, naj redno posodablja operacijski sistem, čisti ventilatorje in ohišje ter pazi, katere programe namešča.…

3D modeliranje ni samo za arhitekte, oblikovalce ali inženirje

če bi me kdo še pred dvema letoma vprašal, ali znam karkoli v zvezi s 3D modeliranjem, bi se mu samo nasmejala. Jaz, ki sem v šoli komaj narisala perspektivo? Ni šans. Potem pa sem se lotila projekta za prijatelja – želel je prenoviti dnevno sobo, jaz sem mu obljubila nekaj idej, in tako sem končala pred programom, za katerega sploh nisem vedela, kje ima gumb za začetek.

Prvi stik je bil katastrofa. Odprla sem program, kliknila nekaj ikon in kar naenkrat sem imela na ekranu ogromno kocko, ki se je vrtela v vse možne smeri, razen tiste, ki sem jo želela. V tistem trenutku sem si rekla, da tole 3D modeliranje očitno ni zame.

A vseeno nisem obupala. Program sem zaprla, si vzela dan premora in poskusila znova – mirneje, bolj zbrano. Ugotovila sem, da je trik zelo preprost: ne poskušaj obvladati vsega naenkrat. Vzemi eno funkcijo, eno ikono, en postopek. Tako sem začela.

Najprej sem ustvarila navadno mizo. Plošča in štiri noge. A ko sem jo videla v prostoru, tridimenzionalno, z možnostjo premikanja, vrtenja in spreminjanja velikosti, sem občutila majhno zmago.

Takrat me je 3D modeliranje povleklo vase. Vsakič, ko sem osvojila kaj novega, sem dobila tisti mini val adrenalina. Kako združiš dve obliki v polico. Kako pravilno zavrtiš objekt. Kako dodaš teksturo, da res izgleda kot les in ne kot napaka v programu.

Sčasoma sem začela modelirati stvari iz svojega stanovanja – najprej preproste, potem vedno bolj zahtevne. Ko sem prvič narisala kavč, ki ni bil popoln, je bil pa prepoznaven, sem prijatelju poslala posnetek zaslona. Hitro je ugotovil, da je to moj dnevni kavč, in to mi je takrat pomenilo ogromno.

Danes razumem, da 3D modeliranje ni samo za arhitekte, oblikovalce ali inženirje. Je za vsakogar, ki rad vidi stvari, preden nastanejo. Je način, da preveriš ideje brez rušenja sten, brez impulzivnih nakupov in brez ugibanja.

Najbolj zanimivo pa je, da začneš sčasoma gledati svet drugače. Ko vidim kakšen kos pohištva, ne pomislim več samo na to, kako lepo izgleda. V glavi razstavim obliko: škatla, ekstrudirane noge, tekstura hrasta.…

Gospodarstvo je več kot samo številke

Ko sem bila mlajša, se mi je beseda gospodarstvo zdela nekaj oddaljenega. Zdelo se mi je, da se z njim ukvarjajo ekonomisti, politiki in ljudje v oblekah, ki se pogovarjajo o stvareh, ki jih nihče zares ne razume. Danes vem, da je del našega vsakdana – v vsakem nakupu, v vsaki ceni goriva in celo v tem, koliko kruha prinesemo domov.

Z leti sem začela bolj pozorno spremljati dogajanje. Opazila sem, kako hitro se stvari spreminjajo. Cene, plače, zaposlitve. Vsaka sprememba na trgu pusti svoj pečat. Če se gospodarstvo ohladi, to občutimo vsi, tudi tisti, ki o ekonomiji ne vemo veliko. In ko raste, se optimizem nenadoma preseli tudi v vsakdanje pogovore.

Spomnim se obdobja, ko je bilo vse videti negotovo – podjetja so zapirala vrata, ljudje so izgubljali službe, in v zraku je bilo čutiti strah. Takrat sem prvič razumela, kaj pomeni, da je gospodarstvo srce države. Ko utripa enakomerno, vse deluje. Ko se ustavi, zmrzne tudi življenje okoli nas.

Po drugi strani pa me vedno znova navdušuje, kako odporni znamo biti ljudje. Mali podjetniki, obrtniki, družinska podjetja – tisti, ki vsak dan znova dokazujejo, da se tudi v težkih časih da. Njihova zgodba je pravo gospodarstvo – tisto, ki stoji na delu, trudu in idejah, ne na teoriji in grafih.

Danes, ko slišim novice o inflaciji, izvozu ali gospodarski rasti, jih ne jemljem več kot suhe podatke. Za vsako številko stojijo ljudje, podjetja in odločitve. In ravno to daje gospodarstvu človeški obraz.

Morda ne moremo vplivati na vse, kar se dogaja v širšem svetu, lahko pa s svojim delom, odgovornostjo in razumevanjem prispevamo svoj delček. Gospodarstvo ni nekje tam zunaj. Je tu, v vsakem izmed nas.

Ko se danes pogovarjam z ljudmi, vedno znova ugotavljam, da tisti, ki razumejo, kako deluje gospodarstvo, lažje razumejo tudi življenje. Ker konec koncev tudi v ekonomiji velja, da rast pride po vztrajnosti in poštenem delu. Več poglobljenih vsebin najdete na slo24.si.…

Sekcijska garažna vrata: varna, tiha, praktična in lepo dopolnjujejo videz hiše

Ko sva se z možem odločila za prenovo garaže, sva vedela, da bova morala zamenjati tudi stara, težka in precej dotrajana vrata. Dolgo sva razmišljala, kaj izbrati, saj nisva želela ponoviti preteklih napak. Na priporočilo prijateljev in po ogledu nekaj referenc sva se odločila za sekcijska garažna vrata.

Najprej naju je pritegnilo to, da sekcijska vrata ne potrebujejo veliko prostora za odpiranje. Stara vrata so se odpirala navzven, kar je bilo precej nepraktično, sploh ko je padal dež ali je bilo treba avto parkirati tik pred garažo. Sekcijska garažna vrata pa se zložijo pod strop, kar pomeni, da lahko avto mirno zapelješ čisto do vrat in jih brez težav odpreš.

Izbrala sva vrata z dobro toplotno izolacijo, saj garažo uporabljava tudi kot priročno delavnico. Želela sva, da pozimi ni prehladno, poleti pa ne prevroče. Poleg tega so bila vrata opremljena z daljinskim odpiranjem, kar se je izkazalo za izjemno priročno, še posebej, ko prideš domov z rokami polnimi nakupovalnih vrečk.

Montaža je bila hitra in profesionalna. Ekipa je vse opravila v enem dnevu, pri čemer so odstranili stara vrata, pripravili odprtino in namestili nova sekcijska garažna vrata. Ko sem prvič pritisnila gumb na daljincu in so se vrata skoraj neslišno dvignila, sem vedela, da sva izbrala prav.

Zdaj so sekcijska garažna vrata eden tistih detajlov, ki jih resnično cenim vsak dan. So varna, tiha, praktična in lepo dopolnjujejo videz hiše. Če bi morala še enkrat izbirati, bi se brez oklevanja odločila enako.

Poleg vsakodnevnega udobja so naju sekcijska garažna vrata presenetila tudi z varnostnimi lastnostmi. Imajo vgrajen sistem za zaznavanje ovir, kar pomeni, da se samodejno ustavijo, če zaznajo oviro, to nama daje mir, sploh ker se okoli hiše pogosto igrajo otroci. Všeč nama je tudi, da zahtevajo zelo malo vzdrževanja. Občasno jih le očistiva in preveriva mehanizem. Po več mesecih uporabe lahko rečem, da so bila sekcijska garažna vrata ena boljših investicij pri prenovi doma.…

Gnojilo za travo mi je rešilo vrt

Dolga leta se mi je zdelo, da je za lepo trato dovolj le redno košenje in zalivanje. Zaradi tega si nisem mislil, da bom moral za travo kaj posebej skrbeti, ko sem se preselil v novo hišo. Pri tej sem namreč imel prelep prostor za hišo, prekrit z lepo travo. To mi je bilo zelo všeč, saj je bil to odličen prostor za kakšno teraso in poletni užitek. A po nekaj letih sem začel opažati, da je moja trava čedalje slabša.

Gnojilo za travo mi je rešilo vrt

Najbolj me je motilo to, da so se na vrtu pojavljali rumeni in oveneli deli, kjer trava ni več tako dobro uspevala. To me je čisto šokiralo, saj sem jo res redno zalival in kosil, ko je bilo to potrebno. Tedaj pa mi je sosed rekel, če sem že pomislil na gnojilo za travo. Priznam, to se mi ni zdelo nikoli tako potrebno. Sam sem bolj pomislil na to, da bi bila pod travo kakšna skala, ki je tako onemogočala rast. A ker se je to zgodilo v zadnjem letu, se ta zgodba ni več slišala tako možna.

Zato sem se tedaj res odločil, da kupim gnojilo za travo, ter ga uporabim na svojem vrtu. Poleg tega nakupa pa sem moral kupiti še nekaj semen in zemlje, kajti na tistih predelih je bilo potrebno na novo posaditi travo.

Ko sem vse to kupil, sem se kar lotil dela. Po tisti zasaditvi pa sem še uporabil gnojilo za travo čez celoten vrt. Seveda rezultatov nisem videl takoj, saj takšne reči potrebujejo čas. Z nekaj meseci pa sem lahko le videl, da je moja trava, oziroma moj vrt spet zelo lep, s čisto popolno in zeleno trato. Tako sedaj vem, da zalivanje ni dovolj. Potrebno je redno skrbeti za travo, ter biti pozoren, če morda potrebuje kakšno gnojilo, saj ne dobi zadosti hranil skozi zemljo. …

Zobni kirurg mi je pomagal premagati strah

Že ob besedi zobni kirurg so se mi vedno kar zatresle kosti. Zdelo se mi je, da je to tisti zadnji nivo, kamor greš, ko ni več druge možnosti. Glede na to, da pa mi niti zobozdravniki niso bili preveč všeč, saj so me posegi vedno boleli in bili neprijetni, pa si sploh nisem moral predstavljati, kako bi bilo to pri zobnemu kirurgu. A nekaj časa nazaj se je izkazalo, da bo obisk pri temu še kako potreben. Odpravil sem se k zobozdravniku, ker me je en zob res neznosno bolel, ter mi je takoj rekel, da bo moral ta zob pogledati kar zobni kirurg

Levo spodaj sem imel modrostni zob, ki je začel rasi postrani in je zato tiščal v druge zobe. To je povzročalo bolečine, ki jih sploh ne moram opisati, tako da me je bilo po eni strani strah zobnega kirurga, vendar sem po drugi strani komaj čakal, da končno rešim te zadeve. Bolečin so namreč prihajale kar v valovih, tako da je bilo to res nekaj najhujšega, kar se tiče bolečin v zobovju, ki sem jih doživel.

Zobni kirurg mi je pomagal premagati strah

Tedaj sem kontaktiral zobnega kirurga in se zmenil za termin. Na sreči pa zobni kirurg ni imel toliko gneče, ter me je lahko relativno hitro sprejel. Takoj ko sem prišel, pa je lahko videl tisti strah v mojih očeh, a me je hitro pomiril in mi rekel, da bo vse izvedeno pod lokalno anestezijo, tako da me ne bo nič bolelo. Čutil naj bi samo dotik v ustih in neko puljenje, vendar brez bolečin. Temu pa je nato tudi bilo tako, kar me je res pozitivno presenetilo. Takrat sem prav nekako premagal strah pred zobozdravstvenimi posegi, ki so me toliko let morili. Bolečine pa so končno izginile, tako da se mi je kvaliteta življenja konkretno zvišala. Prvih nekaj dni je bilo edino malo hujših, saj sem imel otekline. …

Sončna očala so nepogrešljiv del vsakega sončnega dneva.

Sončna očala so zame že dolgo več kot le modni dodatek. Spominjam se, kako sem si kot otrok vedno želela tistih velikih očal, ki so jih nosile ženske na starih filmih. Delovale so tako samozavestno, skoraj skrivnostno. Ko sem si jih končno privoščila, sem razumela, zakaj. Ko si jih nadeneš, kot da ustvariš svoj mali svet, mehurček zasebnosti, v katerem se lahko umakneš pred zunanjim svetom.

Zame so sončna očala postala nepogrešljiv del vsakega dneva. Ne samo zaradi zaščite pred soncem, čeprav mi ta vidik postaja vedno bolj pomemben, ampak tudi zaradi občutka udobja in suverenosti. Ko grem ven, jih imam skoraj vedno s sabo, v torbici, v avtu, povsod.

Sončna očala so nepogrešljiv del vsakega sončnega dneva.

Najbolj všeč mi je, da lahko z očali spremeniš celoten videz. En dan bolj resno, drug dan igrivo, tretji dan športno. In čeprav imam doma že nekaj različnih, vsaka nova sončna očala prinesejo neko novo energijo. Včasih tudi samozavest. Zame so mala stvar z veliko močjo, tako v slogu, kot počutju.

Ko sem pred kratkim iskala nova sončna očala, sem si prvič vzela res čas, da najdem takšna, ki mi bodo resnično ustrezala. Običajno sem jih izbrala impulzivno – če so bila videti lepo na polici, sem jih vzela. Tokrat pa sem šla v optiko, pomerila več kot deset različnih oblik, se pogledala iz vseh kotov in prosila za iskreno mnenje. In ko sem končno našla tiste prave, z rahlo ovalnim okvirjem in diskretno zlato obrobo, sem takoj vedela, da so točno to, kar sem iskala.

Od takrat jih nosim skoraj vsak dan. Ne samo ob sončnem vremenu, temveč tudi takrat, ko potrebujem malce zaščite pred svetom. Zanimivo je, kako te lahko nekaj tako preprostega, kot so sončna očala, spomni, da si vreden pozornosti, tudi svoje. In ko se počutiš dobro, tudi dan steče bolje. Zato so zame postala stalni spremljevalec, ne glede na sezono.…

Sindrom zapestnega prehoda, ki jo povzroča karpalni kanal

Pred nekaj meseci sem začel opažati, da me roka med delom za računalnikom čudno boli. Sprva sem misli, da gre le za utrujenost, a bolečina se je začela pojavljati tudi ponoči. Mravljinci v prstih, občutek šibkosti in občasna izguba občutka v dlani so me prisilili, da sem obiskal zdravnika. Diagnoza je bila jasna, sindrom zapestnega prehoda oziroma utesnitev, ki jo povzroča karpalni kanal.

Karpalni kanal je ozek prostor v zapestju, skozi katerega poteka mediani živec skupaj s kitami. Ko se zaradi ponavljajočih gibov ali vnetja prostor zoži, pride do pritiska na živec, kar povzroča vse tiste neprijetne simptome, ki sem jih občutil. Zdravnik mi je svetoval uporabo opornice, počitek in izvajanje vaj za razbremenitev zapestja.

Sindrom zapestnega prehoda, ki jo povzroča karpalni kanal

Poleg tega sem moral prilagoditi delovno okolje, tipkovnico sem zamenjal za ergonomsko, miško prav tako, roko pa pri delu vedno podprem. Redno izvajam raztezne vaje in pazim, da si med tipkanjem delam krajše odmore. Čeprav je karpalni kanal resna težava, se stanje lahko bistveno izboljša z doslednim pristopom in pravočasnim ukrepanjem.

V skrajnem primeru je potrebna operacija, vendar se ji z disciplino pogosto lahko izognemo. Meni je uspelo stanje obvladati brez kirurškega posega. Danes bolje razumem, kako pomembno je skrbeti za zapestja, še posebej pri dolgotrajnem delu z računalnikom. Karpalni kanal morda ni zelo znan izraz, a verjemite, ko te začne opozarjati, ga ne moreš več prezreti.

Od takrat naprej sem bolj pozoren na vsako ponavljajoče se gibanje, ne le pri delu, ampak tudi pri vsakodnevnih opravilih, kot so vožnja, dvigovanje težjih predmetov ali uporaba telefona. Zdravnik mi je razložil, da je karpalni kanal še posebej občutljiv pri ljudeh, ki dolge ure preživijo v istem položaju brez premora. Zato si zdaj redno vzamem čas za raztezanje in sproščanje rok. Tudi masaža zapestja mi zelo pomaga. Karpalni kanal me je naučil, da so roke naš glavni delovni ‘inštrument’ in z njimi je treba ravnati skrbno in odgovorno.…

Darila za rojstni dan so lahko precej težek nakup

Če sem iskren, mi darila za rojstni dan niso nikoli šla kaj preveč dobro. Vedno sem bil eden izmed tistih, ki je do zadnjega trenutka čakal, oziroma ni vedel, kaj bi kupil. Nato pa sem na hitro nekaj kupil in upal, da bo vse v redu. Velikokrat sem zato čisto zgrešil mimo, tako da me je bilo kar sram. Slab občutek pa sem imel tudi zaradi tega, ker to ni bil moj namen. Res sem želel kupiti kakšno dobro idejo, vendar nikakor nisem moral dobiti kakšne dobre ideje. 

Pred kratkim pa sem si res rekel, da je zadosti tega. Bližal se je namreč rojstni dan od punce, tako da sem se res odločil, da ji bom kupil nekaj, kar jo bo razveselilo. Lansko leto sem namreč spet kupil čisto kar nekaj, tako da sem se letos želel nekako oddolžiti in ji kupiti, oziroma podariti nekaj, kar ne bo pozabila.

Darila za rojstni dan so lahko precej težek nakup

Ko pa sem razmišljal o kakšni fizični stvari, pa sem hitro videl, da to ne bo šlo. Karkoli mi je padlo na pamet, se mi je bodisi zdelo bedno, bodisi pa je to že imela. Nato pa sem se spomnil darila za rojstni dan, ki bi se ga zagotovo razveselila. To pa je bilo v obliki izleta. Oba sva namreč zelo velika ljubitelja pohodništva in lepih naravnih krajev. Zato pa sem si zamislil izlet v Bovec. 

Tam pa sem imel še eno idejo. Opazil sem, da je zelo velikokrat omenjala, da bi se rada enkrat odpravila na zipline. V Bovcu pa sem našel popolno ponudbo za zipline, tako da bi lahko k darilu dodal še to. Tedaj pa sem res vedel, da se bo tega darila za rojstni dan razveselila, saj je vključeval nekaj pohodništva, čudovit kraj z lepo naravo in pa adrenalinsko aktivnost. Ko pa je prišel njen rojstni dan in sem ji sporočil kam greva, pa se je res razveselila. …